Kako prepoznati in razumeti hernijo diska?
Hernija diska lahko povzroči hude bolečine. Ta vodnik pojasnjuje simptome, vzroke in možnosti zdravljenja, vključno z operacijo.
Kaj je hernija diska?
Pod »hernijo« preprosto razumemo pojav, ki se pojavi, ko izstopi mehki oz. zdrizasti del med vretenčnima ploščama. Namen te snovi je, da služi, kot blažilnik med posameznimi vretenci. Ko tkivo izstopi, povzroči pritisk na živčno korenino, kar povzroči mehansko draženje. Človek začuti bolečine in odrevenelost po udih.
Simptomi:
Glavni simptomi hernije medvretenčnega diska je najpogosteje bolečina v križu (kar 92% primerov). Bolečina se lahko pojavi v križu na širšem območju do zadnjice, lahko pa seva navzdol po nogi do nivoja prstov na stopalu. Takrat govorimo o herniji diska v ledvenem delu hrbtenice, ki povzroči kompresijo ishiadičnega živca (t.i. išias).
Hernija diska lahko povzroči tudi patološka stanja kot je spinalna stenoza oziroma zožitev hrteničnega kanala.
Približno 60% pacientov izkusi različne simptome okvare živčevja, kot so gibalne motnje in padec mišične moči.
Najpogosteje se pojavi v populaciji med 30. in 50. letom, še pogosteje pri vrhunskih športnikih, ki so konstantno izpostavljeni obremenitvam hrbtenice.
Vzroki za nastanek hernija diska?
V večini primerov nastane zaradi neprilagojenega in neustreznega načina življenja, ki vsebuje ponavljajoče se obremenitve in pritiske na medvretenčne ploščice. Sem zagotovo spada genetska nagnjenost, neustrezen življenjski slog, ki vključuje premalo gibanja in telesne aktivnosti, telesno šibkost, napačno dvigovanje bremen, prekomerno sedenje idr.
Vrste hernije diska
Hernija se nanaša na zdrs medvretenčne ploščice, oziroma podrobneje, njene sredice ter pritisk sredice na sprednjo korenino spinalnega živca.
Kdaj je potrebna operacija hernije diska?
Ortoped postavi diagnozo na podlagi ocene radiološke slike, magnetnoresonančnega slikanja hrbtenice pacienta in pogovora s pacientom. Indikacije za operacijo diskus hernije so izredno redke in ne presegajo procentualno 50% vseh primerov patološkega stanja diskus hernije.
Kirurški poseg je nujen zgolj v primeru izgube nadzora nad stopalom (padajoče stopalo), pri sindromu cauda equina, urinski in blatni inkontinenci idr. V večini primerom se ortoped skupaj s pacientom odloči za operacijo zaradi prisotne hujše bolečine, ki dolgoročna znatno zmanjša kvaliteto življenja pacienta ter posledično vpliva na njegovo psihofizično stanje. Z operativnim posegom se torej sprosti hujša in dolgotrajno prisotna bolečina, ki pacientu vsak delno povrne kvaliteto življenja. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da popolnega olajšanja težav operativni poseg ne more zagotoviti.